View Screen Reader-Friendly Version

Aida Kamišalić Latifić

Aida Kamišalić Latifić je zgodnje otroštvo preživela v Bosni in Hercegovini, čisto blizu srbske meje. Ko se je začela vojna, je bila stara 12 let. Starša in brat so bili na seznamu za likvidacijo, na kar jih je opozoril družinski prijatelj srbske narodnosti. Z družino so se najprej umaknili v Vojvodino, nato pa so prišli v Maribor, kjer je Aida končala Prvo gimnazijo, doštudirala računalništvo, se zaposlila na fakulteti in kjer živi še danes. Od leta 2021 je zaposlena kot državna sekretarka na Ministrstvu za digitalni razvoj. Zelo rada potuje in tekoče govori več jezikov. Največ ji pomenijo njena družina, dobri odnosi, prijatelji in znanje.

Aida je odraščala v Bosni in Hercegovini, v kraju Zvornik, kjer le reka Drina loči Bosno od Srbije. Imela je normalno otroštvo, s potolčenimi koleni in jasno postavljenimi mejami. Bila je nezahtevna, prizadevna in tiha deklica. Če ji kaj ni šlo ali je naredila napako, je po stokrat napisala napačen stavek pravilno, da napake ne bi več ponovila. Ko se je začela vojna, jih je družinski prijatelj srbske narodnosti opozoril na sezname za likvidacijo in da naj se umaknejo. Brat je mamo in Aido odpeljal v Vojvodino, v Srbijo. Oče je kot župan mesta in direktor večih uspešnih podjetji odšel šele, ko se je že začelo streljanje.
Vojna se je začela, ko je imela Aida 12 let. Pred napadi so se najprej umaknili v Vojvodino, k družinskim prijateljem, kjer so se skrivali. Šele tam se je Aida začela zavedati kaj se dogaja. Najprej so ji rekli, da gresta z mamo le na obisk, nato ni smela ven iz stanovanje. Ko pa je le lahko šla, je morala reči, da ji je ime Marija. Oče se je začel zavedati, da bodo morali oditi v tujino, saj ne morejo ostati zaprti v hišo.
Leta 1992 sta Aida in mama z avtobusom prišli iz Novega Sada čez Madžarsko v Maribor. Prijatelj njihovega prijatelja, pravoslavni duhovnik, ju je odpeljal do Novega Sada. V tistem času je bilo namreč na poti veliko kontrol in le njega kot duhovnika naj ne bi spraševali koga prevaža. Zaradi takih zgodb Aida nikoli ni mogla kolektivizirati. Vedno je ločila razmišljanje in delovanje običajnega človeka od tistih, ki vodijo propagando.
Prve dni v Mariboru je preživela v hotelu Turist (danes Piramida). Nato so živeli v begunskem centru, v skupni namestitvi v Mariboru. Nameščeni so bili v eni sobi s skupno kopalnico. Zanjo kot otroka ta izkušnja ni bila slaba, na nek način jo je prizemljila, saj je bila kar naenkrat brez privilegijev.
Oče je imel veliko poslovnih poznanstev z večjimi podjetji tudi v Sloveniji. Kmalu se je zaposlil. Mama je kot profesorica kemije poučevala v begunski šoli. V puberteti se je Aida že zavedala kaj hoče. V osnovni šoli je do vojne zavzeto trenirala košarko in njene sanje so bile, da pride v žensko NBA ligo. Nato je videla, kako sta oče in mama po vojni s svojim znanjem in izobrazbo ustvarila novo zgodbo in to je močno vplivalo tudi nanjo in na njene cilje.
Po končani osnovni šoli v begunskem centru, je šolanje nadaljevala na Prvi gimnaziji v Mariboru. Takrat se je, tudi zaradi vojne in zgleda staršev, že zavedala pomena izobrazbe. Prva gimnazija v Mariboru ji je dala zelo močno klasično družboslovno usmeritev, a čeprav je razmišljala tudi o drugih možnostih, je čisto iz pragmatičnih razlogov za študij izbrala računalništvo in informatiko. Govorilo se je, da je računalništvo poklic prihodnosti in razmišljala je, da bo na ta način delo lahko opravljala kjerkoli na svetu. V tak način razmišljanja jo je gotovo izoblikovala tudi izkušnja vojne.
After completing her studies, she was employed at the Faculty of Electrical Engineering, Computer Science and Informatics at the University of Maribor. At the same faculty, At the same faculty, she also earned her PhD in Informatics.
Od leta 2022 do pomladi 2026 je Aida opravljala funkcijo državne sekretarke — najprej v Službi Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo, od leta 2023 pa na Ministrstvu za digitalno preobrazbo. Funkcijo je sprejela kot izziv, saj se je zavedala, da bo na ta način lahko pomembno prispevala. Hkrati pa je razumela, da so za trajne spremembe potrebni vztrajnost, čas in predano delo. Leta 2026 se vrača na Univerzo v Mariboru kot docentka in raziskovalka na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (UM FERI).
Aida zelo rada potuje. Že kot majhna deklica si je želela, da bi kot turistična vodička prepotovala svet. Kasneje je izkoristila vsako priložnost za pot. Na fakulteti se je prva prijavila na Erasmus izmenjavo, po opravljenih izpitih v juniju je obiskala teto v Los Angelesu in kasneje še druge sorodnike v Skandinaviji. V Španiji je več let živela in delala na doktorski nalogi. Ni bila vajena sedeti doma in ni je bilo strah urejanja papirjev. Prav tako tekoče govori več tujih jezikov.
Zdaj najraje potuje s svojo družino, ki ji pomeni največ. Otrokoma bi rada predala razgledanost, ki ti jo da svet. Na drugem mestu sta zanjo prijateljstvo in znanje. Materialno lahko imaš ali nimaš, a znanje ostane. Aida je bila vedno obdana z dobrimi, podpornimi ljudmi in če je povedala v čem je problem, se je vedno našla tudi rešitev.

Fotografije: Nino Bektashashvili Zgodbe zapisala: Jasna Gabrovšek Produkcija: Zavod APIS Projekt Heroines: Diverse Voices izvaja Zavod APIS v sodelovanju z mednarodno pobudo Heroines! v okviru programa Catalyst of Change, ki ga sofinancira Evropska unija. Vsebina odraža stališča producenta, Zavoda APIS, in avtoric ter ne predstavlja nujno stališč Evropske unije ali partnerjev. Evropska unija, partnerji in financerji za vsebino ne odgovarjajo.

CREATED BY
APIS INSTITUTE

Credits:

Photographs by Nino Bektashashvili. Stories written by Jasna Gabrovšek. Produced by Zavod APIS. The project *Heroines: Diverse Voices* is implemented by Zavod APIS in cooperation with the international initiative Heroines!, within the Catalyst of Change programme, co-funded by the European Union. The content reflects the views of the producer, Zavod APIS, and the authors, and does not necessarily represent the views of the European Union or other funders. The European Union and the funders cannot be held responsible for the content.